Komentar org. šolske prehrane na nekatere pripombe v anketi

V šoli se prehranjuje preko 700 učencev z različnimi okusi in potrebami. Nekateri bi jedli več, drugi  manj, eni več delikatese, drugi več mlečnih jedi, tretji več peciva…

Pri malici je, ne glede na jed, ki je na jedilniku, vedno na voljo tudi kruh, kadar so salame in sir, lahko dobijo samo sir ali samo salamo. Namazi (zeliščni, zelenjavno-mesni, babičin, jajčni, ribji) so pripravljeni v lastni kuhinji in s tem sveže pripravljeni na bolj zdrav način, z manj aditivi.

Otrok s hrano ne silimo. Mlajše, predvsem 1. triado, poskušamo prepričati, da jed vsaj poskusijo in jo na krožnik dobijo čisto malo. Če pa česa res ne želijo, mu tiste jedi ne dajemo na krožnik. Repete učenci lahko dobijo bolj ob koncu malice oz. kosila, ko kuharica vidi, koliko ostaja.  Kosovno malico (štručke,  sendviče in podobno) delimo tudi v polovičkah. Tako lahko učenec najprej vzame polovičko in potem pride še iskat (seveda če želi). S tem smo bistveno zmanjšali količino odpadkov, saj tisti, ki česa ne mara najbolj ali pa ni lačen, vzame manj, drugi, ki si želi več, pa tudi lahko dobi. Nihče si ne želi ostankov hrane (pomij) in prav tako ne, da bi otroci od obroka šli lačni.

Hrana v šolski kuhinji ni pripravljena v naprej in potem samo pogreta, prav tako nikoli nismo pripravljali krompirja v prahu (kot je bilo zapisano v pripombah staršev). Pire krompir je spasiran skozi univerzalni stroj in ima zato tako gladko strukturo. Peciva so pečena in pripravljena doma, v lastni kuhinji razen v primerih, ko je katera kuharica v bolniški in je nemogoče delo v kuhinji organizirati drugače.

Za napitke pri kosilu bomo v letošnjem šolskem letu ponujali čaj ali pa 100% sok (brez dodanega sladkorja), ki ga redčimo z vodo ali pa vodo z limono. Napitek iz samopostrežnega aparata bo ponujen le izjemoma.
V šolski kuhinji se trudimo pripravljati čim bolj pestro hrano (jedilniki se ponovijo po petih tednih, pa še to ne vse jedi), na čim bolj zdrav način, seveda kolikor nam to omogoča oprema, ki jo imamo in finančna sredsrva, ki so na razpolago. Trudimo se vključevati čim več lokalnih pridelovalcev in ekološko pridelanih živil, kar pa je žal povezano tudi s finančnimi sredstvi.

Mira Siljan