Varnost na spletu ali varna raba interneta
Če zelo poenostavimo, je internet ali medmrežje svetovno omrežje med seboj povezanih računalnikov (žično ali brezžično). Računalniki so lahko povezani tudi v manjše, ponavadi lokalno omrežje ali intranet, to pa je (lahko) povezano z internetom.
Internet nam omogoča veliko storitev, najpopularnejše pa so:
- elektronska pošta (e-mail),
- svetovni splet (www) ali spletne strani,
- klepet (online chat), tudi s prenosom slike in zvoka,
- blogi, forumi, družbena omrežja (Facebook, Twitter, Snapchat, Instagram, …)
- ogled in izmenjava multimedijskih datotek (YouTube),
- virtualni (navidezni) svetovi, igre (multiplayer online),
- nakupovanje, bančno poslovanje, …
Tukaj je nekaj povezav do organizacij, ki stalno opozarjajo na varno rabo spleta:
- Center za varnejši internet, Safe.si
- zelo zanimiv članek Problematika spletne varnosti v šolah (pdf)
- Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov na spletu, SI-CERT
- Varni internet
- Varninainternetu
- Policija – varni na internetu
- Kar objaviš na splet brez omejitev, hitro lahko vidijo vsi … na svetu.
- Kar objavimo na spletu, lahko vidijo vsi, in na spletu ostane za vedno!
- Ne verjemi neverjetnim obljubam na spletu.
- Direktorska prevara – ponarejen pošiljatelj e-pošte.
- Objavljanje svojih golih fotografij in posledično izsiljevanje.
- Ko zaznamo spletno nadlegovanje, ga moramo prijaviti, ali staršem, ali učiteljem, ali pa administratorju spletne strani (kliknemo prijavo).
- Dvojni nateg – ko te dobijo na finto, da so te dobili na finto (ker poznajo tvoj vzorec obnašanja na spletu), ti pa jim potem res izdaš podatke ali plačaš.
Ko zaznamo spletno nadlegovanje, ga moramo prijaviti, ali staršem, ali učiteljem, ali pa administratorju spletne strani (kliknemo prijavo).
Po pogovoru z eno od omenjenih oseb, lahko skupaj naredite prijavo neprimernih vsebin: povezava na spletno oko.
O še več pasteh, v katere vas lahko ujamejo (ali pa se ujamete sami) pri uporabi Facebooka – FBja, vas bo poučil dokumentarni film na desni.
Toti Facebook
Eno najbolj znanih spletnih socialnih omrežij ponuja tudi največ možnosti za zlorabo.
Na voljo je zelo nazorna spletna aplikacija na temo uporabe Facebook-a. Ko klikneš to povezavo, se bo v brskalniku aplikacija zagnala. Klikni na sredino zaslona in se prijavi s svojim obstoječim FB uporabniškim imenom in geslom in si oglej video do konca.
Nikoli ne moreš biti povsem prepričan, kdo je na drugi strani interneta!
$$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$
Kaj naredimo, ko se pojavi sporočilo, da smo zadeli vredno nagrado ali veliko denarja?
Nič ne pade kar tako z neba, zato smo previdni in ne klikamo takšnih objav.
$$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$ €€€ $$$
Najšibkejši člen spletne varnosti smo ljudje – uporabniki spletnih storitev.
Zanimiv članek o tem, kaj mora vsak vedeti o spletnih prevarah.
Vabljeni tudi k poslušanju posnetka oddaje Radia Slovenije na temo varnosti na spletu. Klikni tukaj.
Pa še en konkreten primer spletne zlorabe. Klikni tukaj.
Računalnik, tablica, telefon
Če želimo preprečiti vdore v naš računalnik ali okužbo z računalniškim virusom ali kakšnim drugim računalniškim vsiljivcem, moramo imeti:
- vklopljen požarni zid operacijskega sistema,
- nameščen in delujoč antivirusni program,
- posodobljen OS (operacijski sistem) in antivirusni program,
- vklopljena dovolj zapletena gesla za dostop v računalnik ali aplikacije,
- dodatno šifrirane ali zakodirane kočljive podatke,
- redno varnostno kopiranje bistvenih podatkov na računalniku.
Antivirusni programi
- Windows Defender: program je že integriran v OS, če namestimo kak drug program, moramo tega izklopiti (če ga ne izklopi sam OS)
- AVG antivirusni program – zastonjska verzija. Povezava.
- Malwarebytes Anti-malware, program za brisanje škodljive kode, ki ni nujno zaznana z antivirusnim programom – zastonjska verzija. Povezava.
- ESET free online scanner, program ki preko interneta preveri vaš računalnik, izhod v primeru, ko je PC že konkretno okužen. Povezava.
- obilo drugih, plačljivih programov, na primer F-Secure, Norton antivirus, …
Če se že prijavimo v aplikacijo na računalniku, ki ga uporabljajo tudi druge osebe, se moramo obvezno odjaviti iz aplikacije, ko jo prenehamo uporabljati!
Gesla, ki jih izbiramo, ne smejo vsebovati naših osebnih podatkov (ime, priimek, datum rojstva), morajo biti zapletena, a ne toliko, da si jih ne moremo zapomniti, poznati pa jih moramo samo mi.
Zanimiv “online” preizkus varnosti vašega gesla. Klikni.
POZOR! Za preizkus ne vnašajte dejanskih gesel!
Obstaja še cel kup spletnih nevarnosti
Še bolj pogosti računalniški škodljivci od virusov so Trojanski konji (navzven koristni in nedolžni zlonamerni programi), Rootkit (prikrita zlonamerna programska oprema, ki napadalcu omogoča popoln nadzor nad računalnikom, uporabnik pa tega ne ve, antivirusni programi napad težko zaznajo), Spyware (zlonameren program na računalniku, ki zbira podatke o uporabnikih), Adware (programska oprema, namenjena oglaševanju – popup okna, “dobro” delujejo v kombinaciji s Spyware programi), Botnet (programska oprema, ki vaš računalnik poveže v “nevidno” omrežje računalnikov, računalnik postane suženj omrežja, vi pa tega ne veste, razen da je sumljivo počasen).
Razne priponke v e-pošti, ki nam jo je poslal neznan pošiljatelj. Nikoli jih ne odpirajte, in nikoli ne odgovarjajte na pošto neznanih ali nepreverjenih pošiljateljev.
Spam ali neželena oglasna pošta, ki je poslana večjemu številu naslovnikov z namenom vsiljevanja vsebine, ki se je naslovniki sami ne bi odločili prejemati. V veliki večini primerov gre za oglaševanje plačljivih storitev ali izdelkov. Ponavadi se s “spam” pošto oglašujejo izdelki ali storitve dvomljive kvalitete, velikokrat pa gre za goljufije
Phishing ali spletno ribarjenje. Gre za spletne strani, ki so skoraj enake tistim, na katerih vnašamo svoje osebne podatke (št. kreditne kartice, gesla, podatke o računih). Rešitev je lahko ta, da naslov spletne strani – URL vnesemo direktno v naslovno polje brskalnika in ne v Google – išči.
Izsiljevalski virusi, ki se širijo predvsem preko ZIP ali Word in Excell priponk v elektronski pošti in napadajo operacijske sisteme MS Windows, vam zakodirajo vse datoteke na trdem disku, ki jih lahko odkodirate in zopet uporabljate le s plačilom določene (visoke) vsote izsiljevalcem. Edina pomoč je izdelava varnostnih kopij dokumentov. Poročilo SI-CERTa.
Čeprav imamo občutek, da je internet le igra, je resničnost drugačna. V našem kazenskem zakoniku obstajajo natančne opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih z uporabo interneta in kazni za takšna dejanja. Takšna dejanja so:
- Kršitev tajnosti občil (139. člen)
- Kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen)
- Kršitev avtorskih sorodnih pravic (149. člen)
- Pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene (173. člen)
- Prikazovanje, izdelava, posest ali posredovanje pornografskega gradiva (176. člen)
- Napad na informacijski sistem (221. člen)
- Zloraba informacijskega sistema (237. člen)
2. Ne objavljaj svojih zasebnih fotografij, niti fotografij svojih prijateljev.
3. Gesla so skrivnost! Ne zaupaj jih niti najboljšemu prijatelju.
4. Spoštuj spletno etiko (=pravila lepega vedenja na spletu). Nadlegovanje in žaljiv govor preko mobilnika ali preko neta sta nedopustna.
5. Ne srečuj se z neznanci s spleta.
6. Staršem povej, če te kdo nadleguje ali če naletiš na neprimerno vsebino na spletu.
7. Z uporabo interneta ne pretiravaj.
8. Z interneta ne prepisuj, vedno navedi vir.
9. Ni res vse, kar piše na internetu. Obvezno preveri še druge vire.
10. Uporaba javnih dostopnih točk ali računalnikov je lahko zelo tvegana – ne uporabljaj svojih gesel na takšnih prostorih – računalnikih.
- 10 naj nasvetov za učitelje (safe.si)
- Spletni in mobilni bonton oz. etika (safe.si)
- Varna raba mobilnega telefona (simbioza.si)
• Varno hranite kodi PIN in PUK! • V obmejnih območjih se hitro zgodi, da omrežje skoči na tujega operaterja, kar lahko povzroči dodatne stroške. • Preden se naročite na določeno vsebino/storitev/sodelujete v nagradni igri, se pozanimajte o stroških in možnosti odjave. • Nikoli ne odgovarjajte na zlonamerna SMS/MMS sporočila ali klice iz neznane številke (lažne številke iz tujine). • Aplikacije neznanega izvora lahko predstavljajo vir okužbe. • V tujini izključite možnost prenosa podatkov. • Mobilni telefon večkrat povežite z računalnikom in tako prenesite pomembne podatke (imenik, slike…).
- 12 zapovedi v razredu (safe.si)
1. Vedno uporabljaj vzdevek, ko klepetaš na internetu! 2. Ne srečuj se z neznanci s spleta! 3. Gesla so skrivnost! Pogosto jih spreminjaj. 4. Spoštuj spletno etiko! 5. Nadlegovanje prek neta ali mobilca je nedopustno! 6. Ne odpiraj pošte in priponk od neznancev! 7. Uporabljaj antivirusni program in požarni zid, ko brskaš po spletu. 8. Na spletu ne izdajaj svojih osebnih podatkov, niti podatkov svojih staršev! 9. Ne objavljaj svojih zasebnih fotografij, niti fotografij svojih prijateljev! 10. Staršem povej, če te kdo nadleguje prek spleta ali če naletiš na neprimerno vsebino! 11. Z uporabo interneta ne pretiravaj! 12. Z interneta ne prepisuj, vedno navedi vir in avtorja.
- Druga plat zaslona (Slo) – filmček
- Spolno nadlegovanje mladoletnih oseb (Slo) – filmček
- Izsiljevanje in spolna zloraba preko spleta (Slo) – filmček
- Spletno trpinčenje (Slo) – filmček
- Varnost na spletu (Slo) – filmček
- Spletno nasilje (Slo) – filmček
- Nasilje na spletu (Slo) – filmček
- Spletno nasilje – tragična zgodba z žalostnim koncem (pdf)
